Sonet

Sonet je provansalsko italijanskega izvora. V 14. stoletju ga je izoblikoval Fracesco Petraca, ki je zložil okoli 2400 sonetov.
Sonet je ena najbolj razširjenih lirskih oblik v svetu. Rima je v kvartinah navadno oklepajoča (abba abba), redkeje prestopna (abab abab) v tercinah je napogostejša verižna (cčc čcč), vendar obstajajo tudi povratne, zaobrnjene in druge....

Skoraj vsaka doba je izoblikovala svojo vrsto soneta.

Vsebina pri sonetu ni predpisana, največkrat je ljubezenski, miselen, pa tudi satiričen. Obstaja vsebinsko razmerje med kvartinami in tercinami, kvartine so lahko vprašanje, tercine odgovor, kvartine trditev, tercine dokaz, kvatine pravilo iz narave, tercine prenos pravila na ljudi itd...
Sonete pesniki radi povezujejo v cikle. Najbolj znana ciklična povezava je sonetni venec.

France Prešeren živlenje in delo

France Prešeren se je rodil v kmečki družini, kot tretji otrok in prvi sin Mine in Šimna Prešerna.Kmetija, po domače, se ji je reklo pri Ribičevih. France je moral komaj osemleten zapustiti rodno Vrbo, kamor se je poslej vračal le še med počitnicami, pa še to ne prav pogosto.Svoji rodni vasi je namenjena pesem O Vrba, moja draga vas domača.

Med leti 1821-28 je študiral pravo na Dunaju in dobil naziv doktor prava. Na Dunaju se je Prešeren začel poglobljeno zanimati za poezijo.Najbolj znane pesme sodi tudi Sonetni venec, ki je napisan v obliki soneta.

Zdravljica

Pleg Zdravljice vsi učenci in dijaki lahko poslušajo Prešernove pesmi v angleščini in španščini.V resdnici je Zdravljica zelo dolga pesem, mi Slovenci pa pojemo samo sedmo kitico.

Prijatlji! odrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmo zapét'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!

V sovražnike 'z oblakov
rodú naj naš'ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!

Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vas
kakor nas,
jo sŕčno bránit kliče čas!

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

France Prešeren

Pred dvema tednoma smo se pri slovenščini začeli ukvarjati s Francetom Prešernom. Ker je to leto obletnica (210 let od rojstva Franceta Prešerna), tako kot v Sloveniji sedaj tudi v Španiji poteka veliko aktivnosti. V tem letu bomo Slovenijo predstavili Špancem. Imamo razstavo, kjer imamo spomenik Franceta Prešerna.Moje sošolce pa sem naučil govoriti slovensko.