Sonet je provansalsko italijanskega izvora. V 14. stoletju ga je izoblikoval Fracesco Petraca, ki je zložil okoli 2400 sonetov. Sonet je ena najbolj razširjenih lirskih oblik v svetu. Rima je v kvartinah navadno oklepajoča (abba abba), redkeje prestopna (abab abab) v tercinah je napogostejša verižna (cčc čcč), vendar obstajajo tudi povratne, zaobrnjene in druge....
Skoraj vsaka doba je izoblikovala svojo vrsto soneta.
Vsebina pri sonetu ni predpisana, največkrat je ljubezenski, miselen, pa tudi satiričen. Obstaja vsebinsko razmerje med kvartinami in tercinami, kvartine so lahko vprašanje, tercine odgovor, kvartine trditev, tercine dokaz, kvatine pravilo iz narave, tercine prenos pravila na ljudi itd... Sonete pesniki radi povezujejo v cikle. Najbolj znana ciklična povezava je sonetni venec.
France Prešeren se je rodil v kmečki družini, kot tretji otrok in prvi sin Mine in Šimna Prešerna.Kmetija, po domače, se ji je reklo pri Ribičevih. France je moral komaj osemleten zapustiti rodno Vrbo, kamor se je poslej vračal le še med počitnicami, pa še to ne prav pogosto.Svoji rodni vasi je namenjena pesem O Vrba, moja draga vas domača.
Med leti 1821-28 je študiral pravo na Dunaju in dobil naziv doktor prava. Na Dunaju se je Prešeren začel poglobljeno zanimati za poezijo.Najbolj znane pesme sodi tudi Sonetni venec, ki je napisan v obliki soneta.
Pleg Zdravljice vsi učenci in dijaki lahko poslušajo Prešernove pesmi v angleščini in španščini.V resdnici je Zdravljica zelo dolga pesem, mi Slovenci pa pojemo samo sedmo kitico.
Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!
Komú narpred veselo zdravljico, bratje! čmo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last!
Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov!
Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo sŕčno bránit kliče čas!
Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi!
Pred dvema tednoma smo se pri slovenščini začeli ukvarjati s Francetom Prešernom. Ker je to leto obletnica (210 let od rojstva Franceta Prešerna), tako kot v Sloveniji sedaj tudi v Španiji poteka veliko aktivnosti. V tem letu bomo Slovenijo predstavili Špancem. Imamo razstavo, kjer imamo spomenik Franceta Prešerna.Moje sošolce pa sem naučil govoriti slovensko.
Danes sem prebrav odlomek iz mladinske povesti: Pod milim nebom.Dve deklici sta pobegnili od doma, ker sta se naveličali šolskih obveznosti in svojih staršev. Ta odlomek mi je bil všeč, ker sta deklici pobegnili od doma. In sta srečali klošarje.
Desa Muck (1955) je svobodna umetnica. Pred tem je bila otroška negovalka, risarka v gradbenem podjetju, igralka, nazadnje se je lotila še pisanja. Piše predvsem za mladino. V svojih delih spretno povezuje napetost, humor in probleme odraščanja, ki se najbolj kažejo v odnosu do odraslih (staršev, učiteljev ...). Je zelo ustvarjalna, poznamo jo kot filmsko igralko in televizijsko voditeljico, piše pa stripe, podlistke, novele, scenarije, radijske igre in celo besedila oglasov. Najbolj znane in priljubljene so njene mladinske povesti Pod milim nebom, Hči lune, Kremplin, serija knjig Blazno resno (Blazno resno o seksu, Blazno resno zadeti ...) in zgodbe o Anici (Anica in zajček, Anica in grozovitež ...).
Mladinska povest je pripoved, kjer so glavne književne osebe mladostniki, morda tudi tvojih let. Mladinske povesti imajo različne teme, lahko so na primer pustolovske, ljubezenske, take, ki govore o živalih… Vse pa prikazujejo težave odraščanja, ki pa se srečno iztečejo. Književne osebe so osebe, ki nastopajo v zgodbi. Lahko so glavne osebe, na katerih sloni dogajanje, in stranske, ki se skozi pripoved pojavljajo in izginjajo.
Prejšni teden sem prebral odlomek knjige od Ralda Dahla.
Roald Dahl (1916-1991), čigar starša sta bila sicer Norvežana, je britanski pesnik in pisatelj in je večino življenja prebival v Angliji. Med odraslimi v tujini slovi tudi po svojih žgečkljivih kratkih zgodbah, pri nas pa ga poznamo predvsem po obsežnem mladinskem opusu. Ta zaobjema tako romane, npr. Charlie in tovarna čokolade (1964), Matilda (1988), kot tudi krajše pripovedi, npr. Čudoviti lisjak (1970) in pesmi. Za vsa njegova dela pa je značilno, da v njih rad posega po odvratnem in humorju.
Meni je bil odlomek všeč. Všeč mi je bil, zato ker je govoril o sladkarijah. Oče je bil zdravnik in je govoril otroku, da ne sme jesti sladkega korena, saj bo dobil Podganitis. Rekel mu je, da je Podganitis ena zelo nevarna bolezenj, ki je neozdravljiva. Če jo boš dobil, ti bo zrastel rep in dolge zobje.